Življenje prinese marsikaj na kar nismo pripravljeni. Takrat, ko pride dan poroke, sigurno ne razmišljamo o ločitvi. Takrat smo srečni in planiramo preostanek življenja preživeti z ljubljeno osebo. Ko pa pride ločitev je pomembno, da je delitev skupnega premoženja pravična. Vsi pa še kako dobro vemo, da se stvari lahko še kako zakomplicirajo. To so trenutki, ki si jih nihče ne želi. Ločitev je stresni življenjski dogodek in takrat nam ni lahko. Vsi pa se zavedamo, da ločitev prinese s seboj kar nekaj stvari in med njimi je tudi delitev skupnega premoženja. Ljudje imamo pri tem različne živlenjenske izkušnje. Najlepše je tam, kjer se partnerja dogovorita in se vse reši po mirni poti. Zavedati pa se moramo, da vedno ni tako in da včasih ne znamo in nočemo odločiti, saj nam določene stvari niso v redu.
No delitev skupnega premoženja mora biti narejena predvsem pravično. To je cilj. Že tako nas čaka ločitev in če imamo s partnerjem otroka, se moramo zavedati, da je tokrat otrok na prvem mestu. Otrokom v tej situaciji je mogoče še hujše, kot pa je nam. Takrat je čas, da si vzamemo čas za otroke in jim lepo razložimo, kaj jih čaka in kako bodo živlei naprej. Najprej je glavno, da se jim razloži, da za ločitev niso krivi oni. To je bistvo. Ko uredimo zadeve z otroci, pa se lahko posvetimo papirjem in kako bo delitev skupenga premoženja potekala.
To so dnevi in meseci, ki si moramo na novo postaviti življenje. To pa vsekakor ni lahko. Tako imamo veliko bremen. Še posebej, če imamo s partnerjem otroka. Če imamo to srečo, da ločitev poteka po mirni poti in da se s partnerjem imamo možnost vse lepo dogovoriti, je to najlepše. Potrebno je urediti vse tako, da bomo lahko živeli naprej mirno in da je delitev skupnega premoženja zaključena pravično.
…
Moj dedek je že kar nekaj let imel doma farmo, za katero pa ni znal ravno najboljše skrbeti. Eno dejstvo, ki je bilo, je to, da je dobesedno sam in farma je prevelika za eno osebo. Jaz sem želela dedku na vsak način pomagati, kolikor sem le jaz znala in seveda sem poiskala tudi ljudi, ki bi mu bili pripravljeni pomagati. Moj dedek se res ni branil v temu, da bi imel pomočnike in tako smo spravili to farmo vsaj malo v red. Slišala pa sem tudi že za besedo rekuperacija in ko sem prebrala, za kaj točno se gre, sem seveda želela to dedku predstaviti, saj je to beseda, ki bi jo morali starejši, ki imajo farmo, res zelo dobro poznati. Moj dedek je rekel, da je rekuperacija nekaj kar ve kaj je in da pozna to besedo, ampak da ni popolnoma prepričan v to. Želela sem mu to predstaviti na malo lepši načine in povabila sem tudi nekoga, ki ji to tudi zelo dobro pozna.
Na koncu je bila rekuperacija tudi del dedkove zgodbe. Ugotovili smo, da je to res nekaj, kar dedkov farmo potrebuje in je nakupili smo res nekaj najboljšega. Moj dedek ima tako res popolno farmo, s katero lahko zasluži zelo veliko. Bila sem tudi zelo vesela, da je lahko moj dedek tudi kaj plačal tistim, ki so mu pomagali. Imel je zelo veliko ljudi, ki so mu pri farmi tudi pomagali in tem ljudem je vsake toliko, tudi seveda kaj plačal. Bila sem res zelo vesela, da smo njegovo farmo spravili urejat in da je končno iz nič nastalo res zelo veliko. Tudi moj dedek je bil zelo vesel in ponosen na ta projekt. Videla sem kako mu ta farma veliko pomeni in da se je res ni želel znebiti. Kljub temu, da je skoraj jo že izgubil. Enostavno nismo želeli da se to zgodi in tako smo s skupnimi močmi farmo tudi rešili.
…
Zraven našega vikenda, ki so ga starši kupili, je naprodaj še kos zemlje primeren za vinograd.
Oče prepriča svojega brata, mojega strica, da kupi ta kos. Že od nekdaj je stric imel željo postati vinogradnik. In se je začelo. Še preden so na naš vikend postavili zadnje kose fasadne plošče, je imel stric že postavljen vinograd s tristo trsi, večinoma bele vinske sorte. Najprej vinograd, potem zidanica, je rekel. Prijetna zidanica je že dobivala končno podobo. V kletnih prostorih lepa in velika obokana vinska klet zgrajena iz starih rdečih opečnih zidakov, nad njo pa bivalni prostori.
V pritličju velika dnevna soba z jedilnico in kuhinjo in v mansardi tri sobe za spanje. Zidanica je pod strmo streho končana. Zdaj samo še fasada in okolica. Tukaj pa dilema. Kakšne fasadne plošče izbrati, da bodo primerne za obokano vinsko klet. Klet je skoraj v celoti pod zemljo, le na severni strani hiše je stena, na katero je potrebno položiti fasadne plošče. Stric je kar nekaj časa iskal in izbiral razne materiale in možnosti. Očetove fasadne plošče, ki so nam ostale stricu ne pridejo v poštev.
Premalo dihajo, premalo so zračne, je rekel. Takšne, ki si jih je želel pa je cena trikratna navadnim fasadam. Tako se odloči, da bo kletno steno zunaj obložil s temi ta dražjimi, ostali del zidanice pa bo porabil očetove fasadne plošče, razliko pa še dokupil. Za kletno steno je porabil toliko denarja, kot za cel preostanek hiše. Je razumljivo, če je že postavil in opremil vrhunsko vinsko klet, potem tudi fasada zunaj mora biti temu primerna, da bi ščitila klet pred zunanjimi vremenskimi vplivi.
Tukaj so namreč zime izredno mrzle in ostre, poletja pa dolga in vroča, vmes pa pomlad in jesen z obilico dežja.
Zaščita hiše je tako izrednega pomena in ne sme ti biti žal porabljenega denarja.…
V današnjem času je veliko govora o psiholoških težavah in zdravljenju le teh. Eden izmed novejših oz. modernejših terapevtskih načinov zdravljenja je hipnoza, vendar ni mišljena kot samostojna metoda psihološkega zdravljenja. Terapevtska hipnoza je priljubljena dopolnilna tehnika terapije, kar pomeni, da se mora navezovati na ostale oblike terapije. Ni namreč mišljena kot nadomestilo za že obstoječe in izpopolnjene tradicionalne medicinske in psihoterapevtske metode obravnavanja težav.
Tako se uporablja za zdravljenje in obravnavanje psiholoških motenj kot so depresija, anksioznost, obvladovanje stresa, različne nastale fobije, motnje spanja in celo kronične fizične bolečine. Hipnotizerju oz. terapevtu terapevtska hipnoza omogoča raziskovanje in vpogled v nezavedne vzorce vedenja, misli ali čustev, ki jih odkrije in se jih tako začenmo zavedati.
Hipnoza torej pomaga pri preučevanju in razumevanju posameznikove zavesti, vedenja in uma. Je pa zadnje čase postala tudi zelo priljubljena med športnimi terapevti, saj jim omogoča večjo samozavest, kot tudi jim lajša kronične bolečine. Ter kar je več, hipnoza športnikom pomaga krepiti motivacijo za doseganje željenih športnih ciljev.
Terapevtska hipnoza je stanje popolne sprostitve in osredotočenosti, ter je stanje zavesti. Zmotno razmišljanje je to, da je to stanje nezavesti, kajti tisti, ki je pod vplivom hipnoze ima še vedno kontrolo nad svojim vedenjem in mišljenjem. Nekateri posamezniki so bolj dojemljivi za sugestije in nekateri manj, zato ni primerna za prav vsakega posameznika. Med hipnozo lahko terapevt posreduje pozitivne sugestije, ki lahko posamezniku pomagajo pri spreminjanju nezaželenih vzorcev vedenja ali misli ali čustev. Tako psihoterapevt lahko svojemu pacientu omogoča spodbujanje samozavesti in osebnostne rasti. Kot tudi hipnoza lahko nauči posameznika o tehnikah samopomoči in spreminjanje vzorcev vedenja (temu pravimo avtosugestija). Kombinacije hipnoze z ostalimi terapevtskimi metodami, kot so kognitivno-vedenjska terapija, omogoča okrepitev učinkov zdravljenja in omogoči boljšo oz. celostno obravnavo posameznika, ki se je zatekel k tej metodi odpravljanja težav.…
Že kar nekaj časa je sedaj imela babica kar velike težave s sluhom. Tako pa je to predstavljalo že kar veliko težavo, saj se z njo nismo več morali normalno pogovarjati, ter je bilo potrebno kar konkretno zvišati ton, ko smo se. Prav tako pa smo se z njo zelo slišali preko telefona, saj ni skoraj nič slišala. Tako pa smo jo sedaj končno prepričali, da se je odpravila do zdravnika, da bi se ji dodelili slušni aparati.
No tako pa se je nato res odpravila, ter je najprej morala narediti par testov sluha. Glede na rezultate teh testov, pa ji je zdravnik lahko nato dal primeren slušni aparat, tako da bi ji ta lahko najbolje ustrezal in pa najbolje pomagal. Ko pa je nato opravila vse te teste sluha, pa je morala počakati kakšen teden, ter se je lahko nato vrnila in šla iskati njen slušni aparat. Tukaj pa ji je dal zdravnik še nekaj napotkov, oziroma navodil, kako s tem slušnim aparatom ravnati, ter se je nato lahko vrnila domov.
Sedaj pa je njeno življenje veliko lažje, ter je tudi nam kar odleglo, da smo se lahko končno spet normalno pogovarjali z njo. Tako pa sedaj ni bilo več treba kričati, ko smo se z njo pogovarjali, ter so postali tudi telefonski klici veliko lažji. To pa nam je omogočilo, da smo se sedaj lahko bolj pogosto slišali preko telefona, ter se tako malo ujeli.
Prav tako pa z slušnim aparatom ni imela nekaj veliko dela, v smislu vzdrževanja, saj je bila edina stvar, ki jo je morala narediti ta, da je na vsake toliko časa morala zamenjati baterije, katere slušni aparati potrebujejo za delovanje. No tako pa je bilo to tudi to, saj slušni aparati zdržijo, oziroma delujejo zelo dolgo, tako da ga do sedaj še ni rabila menjati.…
Že od malih nog se spomnim, da sem bila vedno športno aktivna s svojo babi. Moja babica je res od nekdaj rada telovadila, tekla ali kolesarjenje. Nekega dne je za to navdušila tudi mene in tako sva skupaj začele hoditi na razne maratone in podobno. Dejstvo pa je, da sem čez čas odrasla in nisem več toliko imela časa za te stvari. Morala sem se začeti malo več učiti ter skrbeti za svojo prihodnost. Seveda sem še tu pa tam šla z babico na kak maraton, ampak to ni bilo več tako pogosto. Dejstvo pa je, da nisem bila za to kriva samo jaz. Tudi moja babica je nehala hoditi tako pogosto na maratone, saj je tudi ona začela imeti razne probleme. Ugotovili smo da ima babica revmatoidni artritis. Revmatoidni artritis je definitivno nekaj, kar ni najbolj zabavno. Jaz sem morala malo več prebrati o tem na spletu, potem pa sem tudi videla, da obstajajo razne solucije, ki jih lahko ona najde doma. Govorimo o raznih obkladki jih, predvsem pa o tem, da mora počivati.
To sem babici tudi obrazložila in sem ji povedala, da ta bolečina morda ne bo več. Rekla je da ko jo boli, mora nujno počivati, potem pa, ko jo nekaj poleti, začne takoj migati. Tako da neha boleti gre vedno na kolo ali pa na kak sprehod in to ji pomaga, da jo potem dlje časa ne boli. Revmatoidni artritis pa je definitivno nekaj, česar ni pričakovala. Dejstvo je, da se to lahko zgodi čisto vsakemu posamezniku, tudi najboljšim športnikom, ki so mladi. Ni nujno da se bo to pripetilo samo starejšim ljudem. Moja babica se je nekako pomirila, ko je prvič videla, da bolečina lahko mine. Po navadi je bilo tudi tako, da vedno ko je minila bolečina, sem jaz prišla na obisk in sva šle skupaj na sprehod ali pa na kolo.…
Pogovarjala sem se s fantom nekaj časa nazaj, o tem kako je koristna ograja za stopnišče in zakaj je ograja za stopnišče prednostna stvar na mojem seznamu za najino stanovanje. Kajti ograja za stopnišče omogoča varnost in, če se lahko malček pošalim; kaj je tu še več kot to za povedati? V resnici je veliko za povedati, saj je ograja za stopnišče vsestranska reč, ki jo poznamo vsi in je, za moje mnenje, obvezna stvar, ki jo moramo vsi imeti v svojih hišah oz. poslopij.
Moj argument je bil, da ograja za stopnišče je nujna stvar za starejše ljudi kot tudi za otroke. Ne samo, da ograja za stopnišče omogoča starejšim ljudem lažje vzpenjanje v višje prostore hiše in ali stanovanja, temveč ograja za stopnišče preprečuje neposredni padec v nižje nadstropje (če se zgodi, da nam spodrsne, se lahko preprimemo na ograji za stopnišče). Prav tako ograja za stopnišče omogoča pritrditev naprave za vzpenjanje po stopnicah s pomočjo električnega motorja, ki z daljinskim vodenjem sedeža le tega premika gor in dol po stopnicah. Takšna iznajdba je namenjena predvsem gibalno oviranim in starejšim ljudem ter vsem osebam, ki imajo kronične bolečine in se težko ali sploh ne morejo vzpenjati po stopnicah, tudi če je ograja za stopnišče prisotna in varna. Pomembno je tudi, da je ograja za stopnišče varno fiksirana na stopnice, zato, da se doseže popolna varnost in učinkovitost namena ograje za stopnišče. Ograja je omogoča tudi namestitev vratic, s katerimi lahko preprečimo gibanje otrok in hišnih ljubljenčkov po stopnicah.
Dalje kaj je bil moj argument za imetje ograje na najinem stopnišču je estetska podoba stopnišča kot del hiše. Glede na lastno presojo in okus se lahko ograja za stopnišče personalizira po lastnem okusu in željah. Na voljo je več različnih oblik in izgledov za ograje, kot tudi različnih cenovnih rangov glede na material. Zato da najdete, za vas najboljšo ograjo za stopnišče pa je najprej potrebno kar nekaj brskanja po spletnih portalih in trgovinah.…
Kakšna naj bi bila praktična vrtna lopa? Ko imaš enkrat vrt, potem dobro veš, da boš kmalu potreboval tudi vrtno lopo. Sama moram priznati, da sem bila precej trmasta, ko mi je mož rekel, da mi bo postavil lopo, pa sem rekla, da je ne potrebujem. Sama sem gledala na to, da je to nepotrebni strošek in da imamo trenutno za uredit druge stvari.
Tako sem imela vrt brez lope in seveda sem kar hitro spoznala, da sem naredila narobe. Kar naenkrat nisem imela kam dati rokavice, orodja, ki je moramo biti pod streho in kar hitro sem spremenila svoje mišljenje. Tako sem moža prosila, da pa je le dobro, če bi imela vrtno lopo za te stvari. Ne vem, kako sem prej lahko razmišljala na ta način. Mož je seveda že pred tem vedel, da je vrtna lopa potrebna, če imaš doma vrt, zato me ni nič več spraševal, ampak je šel takoj v akcijo.
Ker je vedel, da če me bo spraševal, mu bom spet povedala narobe. Sigurno bi bila za to, da je vrtna lopa majhna. Ker bi gledala stroškovno. Mož pa je vedel, da v takšno lopo ne dobiš prav nič. Tako mi je naredil lepo vrtno lopo, ko sem lahko imela na eni strani orodje, na drugi pa dodatke, oblačila, pijačo …
Sedaj dobro vem, kako nujno je potrebna vrtna lopa, če imate vrt. Nikoli več ne bi naredila te napake, da bi rekla, da je ne potrebujem. Sedaj je moje delo na vrtu bolj enostavno, ker imam vse pri roki. Ne obremenjujem se več, kakšno bo vreme in da moram pospraviti orodje. Vedno na koncu dela poskrbim, da vse pospravim. Zato je vrtna lopa zakon. Moja vrtna lopa je vedno lepo pospravljena in vse je vedno na svojem mestu. …
Za rojstni dan dobim zanimivo darilo. Rolerje. Še nikoli nisem stal na njih. To bo smeha in pa tudi nekaj bolečin. Ne vem kako bo. Sicer sem v študentskih časih hodil na drsanje in mi je kar dobro šlo, samo to je bilo štiri desetletja nazaj. Obujem rolerje, da preverim številko, če je prava. Kot vliti so na mojo nogo. Le kako ji je uspelo tako točno zadeti mojo številko noge. Rolerji so barvno čisto po mojem okusu. V črni barvi in dve fluorescentno zeleni črti ob strani. Še sam ne bi mogel izbrati lepših. Edino česar nimam, je zaščitna oprema, ki jo bom nujno potreboval. Vsaj koliko poznam sebe, bo v štartu in fazi učenja in privajanja na novo prevozno sredstvo nujno potrebna. Tako, da se naslednjo popoldne odpravim v športno trgovino. Potrebujem rokavice, ščitnike za komolce in kolena ter čelado. Vsekakor pa mora biti vse barvno usklajeno z rolerji.
Saj dam nekaj nase, na svoj zunanji videz, ha ha ha. Prodajalec mi vse kupljeno lepo spravi v vrečko in odvihram domov, da vse skupaj hitro oblečem in probam kar v dnevni sobi. Za začetek bo v redu tako. V dnevni sobi naredim malo prostora, premaknem stekleno klubsko mizico, vse tri usnjene tabureje odnesem na balkon ter trodelno sedežno potisnem čisto do stene. Tako bom lahko naredil vsaj tri širi korake po dnevni sobi. Dobro da imam po tleh položene keramične ploščice, da bo potem lažje počistiti sledi od gumijastih koles na rolerjih. Tako v popolni športno bojni opremi stojim sredi dnene sobe. Ravnotežje bo največji problem. Naredim par poizkusov, gor in dol po dnevni sobi. V pomoč in oporo so mi je postavljeno pohištvo. Zunaj na ulici tega ne bo. Bodo samo prometni znaki, ki mi bodo stali v napoto, pa pešci, ki se bodo verjetno jezni umikali mojim poizkusom s kriljenjem z rokami na vse strani da ostanem na nogah. Dnevna soba ne pomaga kaj dosti. Bo naslednji dan potrebno vse to ponovit še zunaj, najbolje na parkirišču. …
Že zelo dolgo sem se sedaj ukvarjal s košarko. Tako pa sem kot najstnik tudi treniral košarko, vendar sem nehal zaradi svoje nizke rasti, saj zaradi tega ne bi moral nikoli uspeti v košarki, ter sem to opustil. Še vedno pa sem se redno odpravljal, dvakrat na teden, na rekreacijsko košarko, katero smo igrali s prijatelji v šolski telovadnici.
No nekega dne, pa sem med igro košarke dobil poškodbo, ko sem prodiral proti košu, ter me je branilec nehote s komolcem udaril po očesu. Takrat pa sem otrpel kar hudo poškodbo očesa, kjer za nekaj ur nisem moral niti videti. To pa me je takrat zelo prestrašilo, vendar so mi na urgenci poskrbeli za oko. Vseeno pa se mi je takrat poslabšal vid in to kar konkretno.
Zato pa je bila nato moja naslednja destinacija optika, saj sem moral opraviti pregled in dobiti očala, kajti moj vid je bil tako poslabšan, da nisem moral tako živeti.
No optika pa mi je nato opravila test vidnost, oziroma so mi izmerili dioptrijo, ki jo imam na tem očesu, kjer sem imel poškodbo. Ko pa sem opravil teste, pa sem si lahko začel zbirati očala, oziroma okvirje za očala. To pa je trajalo kar nekaj časa, saj je imela optika na voljo ogromno različnih očal, ter se tako nisem moral odločiti. No po nekaj minutah pa sem si le izbral ene okvirje, ter sem nato čez nekaj dni, na dom že prejel svoja nova očala.
Tako pa sem se še vedno redno odpravljal na igre košarke, vendar med samo igro nisem nosil očal, kajti to bi bilo preveč nevarno. Še vedno pa sem imel eno oko čisto v redu, tako da sem lahko še vedno igral normalno košarko, brez večjih težav, kar pa me je zelo razveselilo, saj sem od začetka mislil, da to več ne bo mogoče. …