Ko sem bil še otrok se prav spomnim, da smo imeli doma na vrtu postavljen bazen. Moja poletja so bila tako preživeta skoraj v celoti na našem vrtu. V tistem bazenu sem se lahko igral z sorodniki, ter se osvežil v tistih res vročih dnevih. Sedaj, ko pa živim na svojem in imam svojo hišo, kar malo pogrešam ta bazen iz otroštva. Zadnja leta pa še toliko bolj, saj se mi na določene čase zdi, da se kar cvrem v svojem domu.
Zaradi te vročine sem si res želel imeti kakšno osvežitev na svojem vrtu, kamor bi se lahko odpravil kadarkoli bi si želel, oziroma bi mi bilo vroče. Moj vrt je bil prav tako precej zaseben, tako da bi bili trpežni kovinski bazeni za domači vrt kot nalašč rešitev za to.
Tako sem končno nehal samo razmišljati o nakupu, ter sem končno naredil korak proti temu. Obrnil sem se na splet, ter začel iskati kakšnega ponudnika, oziroma znamko. Prav presenečen sem bil nad tem, kakšni bazeni so danes na voljo. Navdušili so me predvsem tisti s kovinsko konstrukcijo, katere lahko postaviš doma. Ti so namreč precej veliki in kar je najpomembnejše, trpežni. Nisem si namreč želel kupiti bazeni, ki bi ga imel kakšno sezono, nato pa bi se preluknjal, oziroma predrl. Želel sem si nekaj kvalitetnega, kar bom lahko koristil več sezon. Zato sem bil pripravljen tudi zapraviti nekoliko več denarja.
Tako sem nadaljeval z raziskovanjem, ter so mi bazeni postajali vse bolj in bolj všeč. Po nekaj iskanja pa sem le našel tistega popolnega za moje potrebe. Ta je imel tisto konstrukcijo o kateri sem govoril, tako da sem bil prepričan, da bo to pravi nakup.
Danes lahko brez težav rečem, da je bil bazen zelo pametna investicija. Moja poletja so veliko bolj prijetna, ter se lahko kadarkoli si želim malo osvežim v prijetni vodi. …
Ročna svetilka je definitivno nekaj, kar bi priporočala čisto vse, ki se zvečer sprehajajo po vasi, kjer po navadi ni razsvetljave. Jaz imam doma tudi psa in tega je potrebno peljati na sprehod. Ne glede na to, kakšno vreme je in pa ne glede na to, ali je zunaj svetlo ali temno. Ravno zato mi nekaj, kot je na primer ročna svetilka, pride res prav. Sama res ne maram hoditi po temi in svetilka na telefonu mi ni ravno priročna. Ravno zato mi je mama nazadnje predlagala ročno svetilko, saj je slišala, kako sem komplicirala glede telefona. Na telefonu sem si rada dala neko glasbo in ga dala v žep. Ravno zato svetilke nisem ravno uporabljala na telefonu.
kompaktna ročna LED svetilka za večerne sprehode s psom pa je definitivno nekaj, kar je zelo priročnega, saj ročno svetilko, ki jo imam jaz, je zelo majhna. Ravno dovolj sveti, da lahko vidim, kje hodim in pa seveda lahko vidim čisto malo naprej, če to prihaja nasproti mene. To je tudi vse, kar potrebujem in s tem sem zelo zadovoljna. Ročna svetilka je tudi nekaj kar mojega psa med samim sprehodom ne moti. Ne vem zakaj točno, ampak svetilka na telefonu je mojega psa malce motila, saj se je bolj fokusiral na svetlobo, ki prihaja iz telefona in ne toliko na to kam hodil. Prinašajo svetilki pa mu je vse normalno in je fokusirano pot, po kateri hodimo. Tako tudi opravi svojo nujno potrebo zelo hitro in seveda to je zame velik plus.
Ročna svetilka je nekaj, kar imam tako v torbi kot tudi na nočni omarici, saj mi včasih pride prav tudi ponoči, ko moram na stranišče. Nerada zbudim ljudi okoli sebe, še posebej tiste, ki so precej občutljivi in ravno zato ima neko blažjo ročno svetilko, ki lahko sveti ravno toliko, da vidim pot do stranišča in to je ravno dovolj zame.…
Posebna veja zobozdravstva, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni zobne pulpe ter obzobnih tkiv se imenuje endodontija. Pulpni prostor, ki ga večina ljudi pozna pod izrazom živček, je sestavljen iz živčnih vlaken krvnih žil in vezivnega tkiva.
Njegova glavna naloga je prehranjevanje zoba, zaznavanje dražljajev ter obramba pred okužbami. Ko pa se v pulpi razvije vnetje ali pride do odmrtja, je nujen poseg, ki ga izvede zobozdravnik endodont, specialist za zdravljenje zobne notranjosti. Najpogostejši razlog za obisk specialista je karies, ki prodre globoko v zob in doseže pulpo. Bolečina se kaže kot močna občutljivost na toplo in hladno, lahko pa se pojavi tudi nenadna, ostra bolečina ali celo oteklina.
Včasih vnetje poteka brez posebnih znakov, a ga razkrije rentgenski posnetek. V teh primerih je potrebno zdravljenje, najbolj poznano kot zdravljenje korenskih kanalov, za katere je endodontija pristojna. Postopek zdravljenja se začne z odstranitvijo poškodovane ali okužene pulpe. Zobozdravnik nato mehansko in kemično očisti kanale ter jih oblikuje, da lahko vanje vstavi polnilo, ki preprečuje nadaljnji vdor bakterij. Namen, ki ga ima endodontija je ohraniti zob v ustih, saj izguba zoba ne vpliva le na estetiko, temveč tudi na žvečenje, govor in splošno zdravje ustne votline. Uspešno zdravljen zob lahko zdrži še dolga leta, če bolnik upošteva navodila glede ustne higiene in rednih kontrol pri zobozdravniku.
Poleg zdravljenja vnetij in odmrtja zobne pulpe se endodontija ukvarja tudi z obravnavo poškodb zob, ki nastanejo zaradi udarcev ali nesreč. Pri tem gre pogosto za zlome korenin, premike zob ali odmrtje pulpe zaradi travme. Specialisti izvajajo tudi ponovna zdravljenja neuspešno oskrbljenih zob in endodontsko kirurgijo, kadar klasični posegi niso dovolj. Napredek, ki ga je v zadnjih desetletjih dosegla endodontija je izjemen. Uporaba mikroskopov, digitalnih rentgenskih slik in sodobnih instrumentov omogoča izjemno natančno obravnavo, kar bistveno povečuje uspešnost zdravljenja.
Torej je ključna veda, saj pomaga ohraniti naravne zobe in preprečuje nepotrebno puljenje.…
Kar nekaj časa sedaj že prisegam na javni prevoz. To pa predvsem zaradi tega, ker so ceste zadnje čase res katastrofalne. Zaradi tega pa mi vožnja z avtom velikokrat vzame precej več časa, kot pa, če se preprosto usedem na vlak. Prav tako pa na ta način prihranim kar nekaj denarja. Ko pa enkrat pridem v mesto, pa je javni prevoz moje izbire avtobus. Avtobusne linije so čez mesto namreč precej dobro postavljene, tako da mi to čisto ustreza.
Med poletji pa me je začelo velikokrat motiti to, kakšne gneče so na avtobusih. Prav tako pa ti postanejo precej vroči. Zato pa me je zanimalo, če obstaja kakšen prevoz, ki bi ga lahko koristil sam in se ne bi rabil obremenjevati s tistimi gnečami. Hitro pa so mi pozornost vzeli električni skiroji. Te sem namreč začel vse bolj opažati po mestih. Ko pa sem se v to malo bolj poglobil, pa sem celo videl, da obstajajo razne postaje, kjer so postavljeni električni skiroji in jih lahko preprosto najameš.
Zato pa sem si naložil aplikacijo za takšne skiroje in si malo ogledal, kako to deluje. Videl pa sem, da moraš plačati najem, nato pa se lahko voziš nekaj minut. Cena tega pa je bila res odlična. To me je namreč stalo precej manj denarja, kot sem ga zapravljal za avtobuse. Prav tako pa sem se lahko vozil na svežem zraku, kar pa je bilo veliko bolje, kot tisti zatohel zrak, ki je na polnih avtobusih.
Tako pa so mi električni skiroji postali res zelo všeč. Sedaj tudi razmišljam o temu, da bi si kar kupil svojega. Na spletu sem namreč našel kar nekaj zelo mamljivih ponudb, ki bi mi lahko skozi čas pomagale prihraniti nekaj denarja, ki ga porabim za javni prevoz. Prav tako pa bi ga lahko s seboj vzel vsepovsod, saj je precej kompakten. …
S pojmom imunoterapija sem se prvič srečala pred nekaj leti, ko so mi alergije začele resno oteževati življenje. Vsako pomlad sem komaj preživela: kihanje, srbeče oči, zamašen nos, utrujenost… in to kljub tabletam. Ko sem šla k alergologu, mi je rekel, da bi bila imunoterapija morda prava rešitev zame.
Najprej sem bila previdna. Nisem si ravno predstavljala, da bom več let hodila na injekcije, pa še stranski učinki me niso navduševali. A po eni res grozni pomladi sem rekla: dovolj. Poskusim.
Začeli smo počasi, najprej z majhnimi odmerki alergena, ki sem jih dobivala pod kožo. Prve mesece sem hodila na injekcije vsak teden, potem so se termini razredčili. Zdravnik mi je vse razložil: ideja je, da se telo postopoma navadi na snov, ki mu sicer povzroča alergijsko reakcijo. In da s tem dolgoročno lahko celo pozdraviš alergijo, ne le blažiš simptomov.
Priznam, trajalo je nekaj časa, da sem opazila razliko. Prvo leto sem sicer imela nekaj manj težav, a sem še vedno nosila robčke povsod s sabo. Drugo leto pa se je zgodil preobrat. Pomlad je prišla, cvetni prah je bil povsod, jaz pa prvič po dolgih letih nisem kihala kot nora. Oči niso bile rdeče, nos ni bil zabasan. Bila sem skoraj v šoku.
Zdaj sem v četrtem letu imunoterapije in razlika je ogromna. Ne rečem, da nimam več nobenih simptomov, ampak življenje je postalo normalno. Lahko grem na sprehod po travniku brez panike, da bom pol dneva zaprta v stanovanju.
Imunoterapija mi je dala nazaj svobodo. Ni bila hitra rešitev, ampak dolgoročno se je izplačala. Če bi se morala še enkrat odločiti, bi šla v to brez pomisleka.
Poleg fizičnega olajšanja mi je imunoterapija vrnila tudi psihični mir. Nič več tistega stalnega strahu pred vsakim cvetnim prahom, mačkom ali prahom v zraku. Zdaj se veliko bolj sproščeno gibljem v naravi in uživam v stvareh, ki sem se jih prej izogibala.…
Po dolgem premišljevanju in načrtovanju smo se končno odločili za postavitev bioklimatske pergole. Ko smo preurejali okolico hiše, se nam je odprl prostor ravno za zunanjo teraso.
Povezana bo z letno kuhinjo in tako bomo dobili še en dodaten prostor za druženje zunaj, kar nam bo omogočala bioklimatska pergola ob vseh vremenskih časih. Njene premične lamele ščitijo tudi pred dežjem in z njimi se lahko ureja količina svetlobe in sence v prostoru. Lahko jo odkrijemo in smo na soncu. Poleg tega ima možnost senčenja po želji. Najbolj me veseli, da ima možnosti vgradnje vseh inteligentnih tehnologij, predvsem pa senzor za veter in dež, da se bodo lamele lahko same zapirale, če mi ne bomo uspeli priti dovolj hitro domov. Ko smo se na sejmu dom pozanimali za postavitev pergole, so nam povedali, da mora bioklimatska pergola stati na zares trdi in ravni podlagi, saj vse to vpliva na njeno življenjsko dobo.
Najboljše je izbrati betonsko plošča. Svetovali so, da jo postavijo strokovnjaki, s tem bo trdno in fiksno nameščena in se preprečuje nagibanje. Pri sami izbiri je dobro izbrati takšno, ki ima že vgrajene žlebove za odvajanje vode in pri tem je potrebno to upoštevati tudi pri pripravi prostora za postavitev, da se pripravi odvodnjavanje. Opremimo jo lahko z dodatki za stranske stene. Možno je izbrati rolo zavese ali pa narediti steklene stene še za dodatno zašćito pred vetrom in mrazom, tako nam lahko bioklimatska pergola služi skozi vso leto. Ne sme manjkati osvetlitev, ki naredi prijeten ambient. Lahko vgradnimi led osvetlitev ali pa namestimo lanterne.
Vso upravljanje lamel pa se lahko upravlja na daljinsko vodenje. Materiali iz katerih je bioklimatska pergola so iz aluminija, ki je lahek in trpežen material, ter odporen na vse vremenske razmere, zato je njeno vzdrževanje enostavno. Njen sodoben minimalističen izgled bo dopolnjeval našo hišo in okolico in dajal prestižen videz.…
Že vrsto let imam sedaj kar nekaj pomislekov na to, da bi se odpravil do dermatologa. Že iz otroštva sem se namreč srečeval z kar nekaj težavami, povezanimi z mojo kožo. Imel sem razna znamenja, katera pa so se skozi leta tudi malo večala, zaradi česar pa sem vedel, da mi bo tukaj lahko pomagala dermatologija. Težava je bila predvsem v temu, da so bila ta znamenja zaradi velikosti zelo izrazita, ter se mi je zato tudi zdelo, da vplivajo na moj izgled in videz. To pa je posledično tudi vplivalo na mojo samozavest, tako da sem se res želel odpraviti do kakšnega dermatologa, ki bi mi lahko pomagal in morebiti odstranil ta znamenja.
Ker pa sem vedel, da je to lahko kar zahteven proces, pa sem se moral najprej prepričati, kaj so ta znamenja, kar pa mi je lahko povedala dermatologija. Zaradi tega, ker so se namreč spreminjala, sam imel neke pomisleke, da bi lahko bilo kaj narobe. To pa so bila vprašanja na katere sem res potreboval odgovore, predno se odpravim na kakšen poseg.
Tedaj pa sem se prijavil na razne raziskave, ki so preverile stanje mojih znamenj. Tedaj pa je dermatologija pokazala, da nekih težav s temi ni, ter me ne rabi nič skrbeti. Vseeno pa mi je dermatolog ponudil, da se odpravil na odstranjevanje, če me ta tako motijo. Glede na to, da pa je bilo to sedaj moja že zelo dolga težava, ki me je motila, pa sem to seveda sprejel.
Tako pa sem se nato odpravil na odstranjevanje znamenj, kar pa je bila čisto neboleča izkušnja. Čeprav sem moral za to plačati, ker ni bilo zdravstvenih razlogov za odstranjevanje, pa tega vseeno ne obžalujem. Sedaj sem veliko bolj samozavesten v svoji koži, ker me ta velika znamenja ne motijo več, ter niso tako izrazita, kot prej. …
Pitje vode je ena tistih stvari, za katere vsi vemo, da so nujne, ampak jih večina še vedno ne prakticira tako, kot bi bilo treba. Kolikokrat si že slišal stavek: ‘Pij vsaj dva litra vode na dan.’? In kolikokrat si se res držal tega? Ja, točno to.
Priznam, tudi sama sem bila ena tistih, ki je živela več ali manj na kavi, sokovih in občasnem požirku vode, ko mi je telo že konkretno sporočalo, da sem suha kot puščava. Glavoboli? Stalna utrujenost? Suha koža? Vse to je bilo pri meni čisto normalno, dokler nisem en dan ugotovila, da bi mogoče morala res začeti piti več vode.
Na začetku mi je bilo pitje vode totalna muka. En kozarec zjutraj, en pri kosilu, potem pa se spomnim na vodo šele zvečer, ko sem že na pol dehidrirana. Ampak potem sem si postavila preprost trik: steklenico vode vedno nosim s sabo. Ko jo imaš pred sabo, te avtomatsko večkrat spomni, da moraš piti. In ja, stvar dejansko deluje.
Še bolj me je presenetilo, koliko bolje sem se počutila že po nekaj dneh. Glavoboli so se zmanjšali, energija je bila bolj konstantna in koža je bila manj suha. Najbolj smešno pa je, da sem prej pogosto mislila, da sem lačna, pa v resnici nisem bila, samo vode mi je primanjkovalo.
Seveda ni treba, da piješ vodo na silo. Če ti sama po sebi ni všeč, jo lahko malo ‘začiniš’: limona, meta, kumara, karkoli ti paše. Glavno je, da se navadiš, da je voda tvoj najboljši prijatelj in ne samo nekaj, po čemer posežeš, ko si že čisto dehidriran.
In ja, če še vedno misliš, da dva litra na dan niso potrebni, poskusi za en teden in potem mi povej, če ni razlika očitna. Pitje vode ni samo nasvet iz zdravstvenih člankov, ampak dejanski life hack, ki ti lahko reši dan.…
Skozi svojo kariero sem se do sedaj srečal že kar nekajkrat s pisanjem raznih pisnih izdelkov. Hitro pa sem lahko ugotovil, da je kvaliteta mojega pisanja, oziroma teh pisnih izdelkov, veliko bolj pomembna, kot sem si sprva sam mislil. Zaradi tega pa sem se moral res malo bolj podučiti o temu, kako izboljšati kvaliteto le teh.
Tedaj pa sem ugotovil za lektoriranje, oziroma sem se prvič srečal s tem. Ugotovil sem namreč, da se bom moral veliko bolje poglobiti v to tematiko, če želim poskrbeti za svoje pisne izdelke.
Ko pa sem se tega lotil malo bolj podrobno, ter sem se torej poglobil v lektoriranje, pa sem lahko hitro videl, da je tukaj veliko več reči, na katere je potrebno paziti, kot sem si sprva mislil. Na primer, preverjanje slovnice in pravopisa je že velik del tega. Sicer pa je bilo pravopis preverjati zelo enostavno, kajti danes, katerokoli orodje uporabljamo za pisanje, to že vsebuje svoja preverjanja, ki nam sporočijo, če je prišlo kje do slovnične napake. Slovnica pa je bila veliko težji problem lektoriranja, kajti ta tudi zajema sam slog pisanja. To pa sem se moral kar naučiti, da sem začel sestavljati čim boljše in smiselne stavke, ki so povedali to, kar sem želel sporočiti, na najboljši način.
Za to, ker pa je lektoriranje postalo tako pomemben del moje službe, pa sem začel tudi sodelovati z lektorjem. Ta mi je pomagal, da sem lahko res dosegel to, kar sem želel, ter je preverjal moje pisne izdelke. Tako pa sem mu lahko na vsake toliko časa poslal kakšen svoj izdelek, ter ga je ta nekako ocenil, ter mi poslal povratno informacijo, katere pa so mi močno pomagale pri temu, da sem izboljšal svoje pisanje.
Sedaj pa se vso to treniranje in učenje lektoriranja še kako pozna pri kvaliteti mojega dela in pisanja. …
Prijateljičini hči je zelo zanimiva logistika, tako, da se je nazadnje odločila in vpisala na študij logistike. Že od nekdaj jo je vse zanimalo in spomnim se, da mi je prijateljica že večkrat tudi omenila, da bo njena hči študirala logistiko, ko je bila še mlajša. Končala je srednjo ekonomsko šolo, ki ji je zelo koristila za študij. Ko sem se malo poglobila v ta poklic, sem videla, da je res zelo zanimiv.
Nudi ogromno možnosti zaposlovanja pa tudi delo je takšno, da lahko vedno rasteš z njim. V poslovanju ima logistika poseben pomen, saj povezuje proizvodnjo s skladiščenjem in naprej še distribucijo. Skrbi za transport in pri tem zmanjšuje stroške transporta in tudi skladiščnih stroškov. Skrbi za hitrejši pretok blaga, učinkovito razporejanje zalog tako, da prepreči izgube in pokvarljivost blaga. Skrbi za hitro in zanesljivo ter pravočasno dostavo blaga na končni cilj naročnika. Funkcija logistike je tudi, da skrbi za pravilno pakiranje in zaščito izdelkov ali blaga med prevozom, ter varno shranjevanje blaga, predvsem pa so glavna naročila, da se hitro obdelajo in so natančna. Med različne vrste logistik spada tudi mednarodna logistika, ki predvsem skrbi za carinske postopke saj vključuje globalni transport. Tudi povratna logistika je vrsta logistike, ki se ukvarja z vračanjem izdelkov in reciklažo ter s shranjevanjem odpadkov. Prijateljičina hči je zelo uspešna pri študiju in se je odločila, da bo študij še nadaljevala na magisteriju in doktoratu. Zanima jo kariera, ki bi si jo želela izvajati v farmacevtski panogi. V različnih trgovinah in skladiščih dela preko študenta in si služi denar in tudi nabira izkušnje in znanje.
Zelo je dovzetna za vsa znanja. Trenutno jo zelo zanima informacijski sitem, urejevanje podatkov pri naročilih, prevozniških poti, o pošiljkah o njihovem statusu. Doma jo tudi vsi spodbujajo in ji želijo, da čimprej konča ta študij logistike, ki je kar velik zalogaj , katerega si je zadala.…