Božanski vonj iz kuhinje me je spomnil, da sem pozabila na babičin rojstni dan

Iz naše kuhinje zopet diši kakor iz slaščičarne na najvišjem nivoju. Me prav zanima, kaj je babi tokrat pripravila. Običajno tako diši med kakšnim koncem tedna, ne pa sredi tedna. Tako, da sedaj razmišljam, ali ima kdo rojstni dan, pa sem pozabila. Joj. In res sem pozabila. Babi ima rojstni dan. In jaz nimam prav ničesar pripravljeno zanjo. 

Še dobro, da se lahko izmuznem mimo kuhinje, če imam srečo in na hitro pobegnem v službo ter upam, da ne bo česa posumila. Hitro sem se oblekla in uredila ter se izmuznila ven, ne da bi me opazila. Še dobro, da nimam svojega avta in lahko naročim prijateljici, da me pobere malce naprej od naše hiše. Pobeg je bil uspešen, sedaj se moram pa samo spomniti, kaj bom babici kupila za darilo. Najbolj enostavno bi bilo kaj za kuhanje, ampak, ne ne bo to. Saj samo kuha in nič ne počiva. Vem, da jo ustvarjanje s hrano zelo veseli, ampak si vseeno želim, da vsaj malo odide ven iz kuhinje še kam drugam. Ne vem pa še kaj.

V službi sem sklicala celotno akcijo, da so mi vsi predlagal s predlogi. Po toni predlogov sem se odločila. Kupila ji bom celodnevno razvajanje v welness centru. Bazen, savna, masaža, nega obraza. Pa še k frizerju jo bom poslala. Skrajni čas, da si malce uredi pričesko. Vem, da se ne bo pustila kar tako prepričati, ampak se tudi jaz ne bom pustila kar tako odsloviti. Vztrajam, da se premakne za kakšen cel dan ven iz kuhinje, se odpočije in pusti, da še kdo njo razvaja.

Domov sem prispela kakor, da ni bilo nič in sem zjutraj vse zamudila čisto po naključju. Babičin pogled je seveda povedal, da ji je bilo popolnoma jasno, kaj se je zgodilo. Ampak vsako takšno stvar sprejme vedno v šali tako, da ni nikoli nič narobe. Ob poznem kosilu je sledila božanska torta in sedaj vem, kaj je tako mamljivo dišalo že zjutraj iz kuhinje, preden sem uspešno pobegnila.