Za rojstni dan dobim zanimivo darilo. Rolerje. Še nikoli nisem stal na njih. To bo smeha in pa tudi nekaj bolečin. Ne vem kako bo. Sicer sem v študentskih časih hodil na drsanje in mi je kar dobro šlo, samo to je bilo štiri desetletja nazaj. Obujem rolerje, da preverim številko, če je prava. Kot vliti so na mojo nogo. Le kako ji je uspelo tako točno zadeti mojo številko noge. Rolerji so barvno čisto po mojem okusu. V črni barvi in dve fluorescentno zeleni črti ob strani. Še sam ne bi mogel izbrati lepših. Edino česar nimam, je zaščitna oprema, ki jo bom nujno potreboval. Vsaj koliko poznam sebe, bo v štartu in fazi učenja in privajanja na novo prevozno sredstvo nujno potrebna. Tako, da se naslednjo popoldne odpravim v športno trgovino. Potrebujem rokavice, ščitnike za komolce in kolena ter čelado. Vsekakor pa mora biti vse barvno usklajeno z rolerji.
Saj dam nekaj nase, na svoj zunanji videz, ha ha ha. Prodajalec mi vse kupljeno lepo spravi v vrečko in odvihram domov, da vse skupaj hitro oblečem in probam kar v dnevni sobi. Za začetek bo v redu tako. V dnevni sobi naredim malo prostora, premaknem stekleno klubsko mizico, vse tri usnjene tabureje odnesem na balkon ter trodelno sedežno potisnem čisto do stene. Tako bom lahko naredil vsaj tri širi korake po dnevni sobi. Dobro da imam po tleh položene keramične ploščice, da bo potem lažje počistiti sledi od gumijastih koles na rolerjih. Tako v popolni športno bojni opremi stojim sredi dnene sobe. Ravnotežje bo največji problem. Naredim par poizkusov, gor in dol po dnevni sobi. V pomoč in oporo so mi je postavljeno pohištvo. Zunaj na ulici tega ne bo. Bodo samo prometni znaki, ki mi bodo stali v napoto, pa pešci, ki se bodo verjetno jezni umikali mojim poizkusom s kriljenjem z rokami na vse strani da ostanem na nogah. Dnevna soba ne pomaga kaj dosti. Bo naslednji dan potrebno vse to ponovit še zunaj, najbolje na parkirišču. …
Moj dedek je že zelo veliko let v lovskem društvu in to je hobi, ki ga res obožuje. Pri njemu sem se tudi zelo veliko naučila, saj mi velikokrat pove kakšno zgodbico, iz katere se da kaj naučiti. Pri dedku sem tudi prvič slišala za strelni daljnogled. Strelni daljnogledi pridejo lovcem res zelo prav, saj lahko na daljši razdalji zadenejo tarčo brez, da bi ta vedela sploh kaj se dogaja.
Če si seveda preblizu živali, jo lahko prestrašiš in s tem zgrešiš. Če pa imaš strelni daljnogled, pa je situacija popolnoma drugačna. Strelni daljnogledi ti lahko omogočijo to, da si na daljši razdalji, a vseeno vidiš vse kar je daleč, zelo blizu.
Strelni daljnogledi so lahko v tem primeru tudi zelo lepo darilo za tiste, ki obožujejo lov. Za mene je bila to res odlična priložnost, da dedku podarim nekaj res dobrega za rojstni dan in to je bil strelni daljnogled. Vedela sem, da mu bo všeč, predvsem pa sem vedela, da mu bo prišel prav. Sam seveda gre na lov vsaj enkrat na teden in vem, da potrebuje zelo veliko opreme. Če želi, da ji je lov uspešen rabi zelo dobro opremo ter opremo, ki mu pride prav.
Ko je bila med nama glavna tema strelni daljnogledi sem točno vedela, kaj si dedek želi in kaj dedek res potrebuje. Ravno zaradi takšnega pogovora sem vedela, kaj mu kupiti za rojstni dan. Je pa tudi res, da obstajajo zelo različni strelni daljnogledi in tukaj je nastal drugi problem, saj nisem vedela točno, katerega potrebuje. Ko sem prodajalcu v trgovini Ihunt povedala, za kaj točno gre in kakšne puške tudi uporablja, je on točno vedel, kateri strelni daljnogledi bodo pravi za mojega dedka.
Bila sem zelo vesela, da mi je v tem primeru prodajalec lahko zelo dobro pomagal in da sem svojega dedka lahko zelo lepo osrečila.…
Iz naše kuhinje zopet diši kakor iz slaščičarne na najvišjem nivoju. Me prav zanima, kaj je babi tokrat pripravila. Običajno tako diši med kakšnim koncem tedna, ne pa sredi tedna. Tako, da sedaj razmišljam, ali ima kdo rojstni dan, pa sem pozabila. Joj. In res sem pozabila. Babi ima rojstni dan. In jaz nimam prav ničesar pripravljeno zanjo.
Še dobro, da se lahko izmuznem mimo kuhinje, če imam srečo in na hitro pobegnem v službo ter upam, da ne bo česa posumila. Hitro sem se oblekla in uredila ter se izmuznila ven, ne da bi me opazila. Še dobro, da nimam svojega avta in lahko naročim prijateljici, da me pobere malce naprej od naše hiše. Pobeg je bil uspešen, sedaj se moram pa samo spomniti, kaj bom babici kupila za darilo. Najbolj enostavno bi bilo kaj za kuhanje, ampak, ne ne bo to. Saj samo kuha in nič ne počiva. Vem, da jo ustvarjanje s hrano zelo veseli, ampak si vseeno želim, da vsaj malo odide ven iz kuhinje še kam drugam. Ne vem pa še kaj.
V službi sem sklicala celotno akcijo, da so mi vsi predlagal s predlogi. Po toni predlogov sem se odločila. Kupila ji bom celodnevno razvajanje v welness centru. Bazen, savna, masaža, nega obraza. Pa še k frizerju jo bom poslala. Skrajni čas, da si malce uredi pričesko. Vem, da se ne bo pustila kar tako prepričati, ampak se tudi jaz ne bom pustila kar tako odsloviti. Vztrajam, da se premakne za kakšen cel dan ven iz kuhinje, se odpočije in pusti, da še kdo njo razvaja.
Domov sem prispela kakor, da ni bilo nič in sem zjutraj vse zamudila čisto po naključju. Babičin pogled je seveda povedal, da ji je bilo popolnoma jasno, kaj se je zgodilo. Ampak vsako takšno stvar sprejme vedno v šali tako, da ni nikoli nič narobe. Ob poznem kosilu je sledila božanska torta in sedaj vem, kaj je tako mamljivo dišalo že zjutraj iz kuhinje, preden sem uspešno pobegnila.…